Moja zgodba

Problemi z zdravjem, tisti najhujši, so se pričeli eno leto porodu

Utrujenost, izčrpanost, nikakor se nisem mogla odpočiti, bolečine v sklepih, boleči členki na rokah, praktično mi je zvijalo preste, tako močno, da nisem bila sposobna prijeti skodelice s kavo. Imela sem tudi močne glavobole.

Simone Godina

Moje hormonsko stanje je bilo katastrofalno, vedno sem imela boleče periode, bolečine ob ovulaciji,  pogosta vnetja in izcedke. Tudi testi pri ginekologu so bili taki, da sem morala na pol leta na kontrole. Imam dedne predispozicije za endometriozo, raka na materničnem vratu in sem si zato da se rešim teh bolečin vstavila Mireno, ki je takrat zame pomenila svobodo brez menstruacije in s tem povezanimi padci imunskega sistema in bolečinami.

 

Čeprav sem se zaradi Mirene prvič v življenju zredila in postala napihnjena. Bila sem tudi izrazito razdražena in raztresena. Kar je tipični pokazatelj hormonskefga neravnovesja. Ker Mirena supresira naš lastni progesteron in če ga imamo premalo smo potem razdražene in raztresene in imamo lahko glavobole. A sem to začela uravnavati s prehrano in dopolnili in se je  stanje izboljšalo.

 

Mislila sem, da je od pretirane vožnje, ker zaradi svojega dela sem bila veliko v avtu in na poti. Moja prehrana v tem času je bila sicer »zdrava« kuhala sem doma, vendar sem velikokrat tudi spuščala obroke, ker enostavno nisem mogla vedno kuhati in pripravljati hrano in mi tudi ni pasala.

Zredila sem se za 13 kilogramov pretežno okrog pasu, kljub temu, da se zelo malo jedla. Opazil tega ni nihče, ker so me celo življenje sekirali da se presuha, meni pa ni bila všeč ta napihnjenost trebuha in to, da mi moje drage najljubše obleke niso več prav, denarja za nove v tem rangu pa nisem imela.

 

Najbolj mi je pasal kruh (doma pečen  polnozrnat z dodatkom ovsenih kosmičev – zdrav) z maslom, kar je bila tudi najpogostejša hrana, tudi drugače nisem mogla brez slanikov iz pekarne. Čutila sem da se z menoj nekaj dogaja, zdravniki mi niso mogli pomagati, pač poporodne težave in depresija. Bolečine v rokah in zvijanje prstov ni nihče jemal resno. Pogledali so mi ščitnico, ki je bila “v redu”.

 

Danes vem, da je bila to izrazita adrenalna utrujenost v fazi že izgorelosti, ker sem se cel dan počutila brez energije. V tem času sem se veliko zanimala za hormone in jogo povezano s tem, ter postala pravi odvisnik od superživil in prehranskih dopolnil, ki so me za silo držala pokonci, a to ni bilo to.

 

Skozi moje šolanje o prehrani v New Yorku na daljavo, ki sem ga v tem času opravljala, sem počasi po poslušanju predavanj reorganizirala svojo prehrano, za katero sem vedno bolj ugotavljala, da ni bila tako zdrava kot sem mislila. Čeprav sem že celo življenje suhica in nikoli nisem imela problemov s težo in me vsi občudujejo kako mi to uspe. S potekom šolanja sem se prvič srečala s pojmom “Gluten”, prej nikoli nisem vedela kaj je to, kaj šele, da bi to bil moj problem.

 

Po pravilih šolanja sem pač poskusila tudi brezglutensko dieto. Pokazalo se je, da sem se bolje počutila, predvsem nisem bila več tako utrujena in moje stanje se je pričelo izboljševati. Zadeve v začetku nisem preveč resno jemala, češ saj ni to moj problem. Telo pa je reagiralo po svoje in mi pokazalo, da to je problem. Skozi šolanje in predavanja na katerih smo se učili povezave različnih simptomov s prehrano in prebavnim traktom, ter povezavo le teh z različnimi boleznimi, sem se začela prepoznavati v simptomih preobčutljivosti na gluten. Naučila sem se tudi, da so moji boleči členki znak revmatoidnega artritisa (RA), ki sem ga podedovala po moji stari mami. In da moja ščitnica ni “v redu”.  Ko sem se pozanimala o tej bolezni, sem spoznala da medicina nima zdravil za to, razen močna zdravila proti bolečinam, biološka zdravila za zniževanje imunskega sistema in pripomočke, da lahko primem skodelico kave.  S tem se nisem hotela sprijazniti in čakati, da se moj RA razvije do te stopnje ko bo potrebno vse to. Na šolanjih o avtoimunih boleznih sem se naučila kako je prehrana povezana z imunskim sistemom in sama začela delati spremembe na sebi, po protokolih za regeneracijo črevesne sluznice in reorganizacijo tudi življenjskega sloga.

 

Kot bodoči zdravstveni trener sem se šolala tudi za pomoč svojim strankam glede življenjskega sloga, ter se naučila kako počistiti in reorganizirati svoje življenje. Tako da sem odstranila stres, čeprav sem mislila da je nemogoče, ker vedno je veliko izgovorov, sicer je šlo počasi a sistematično se da vse urediti in prideš s časom na zeleno vejo, tako da sem se naučila organizirati svoje življenje tako glede prehrane kot stresa in vseh mogočih dejavnikov.

Sprememba je bila očitna

Nikoli v življenju še nisem imela tako močnega imunskega sistema, končno lahko uživam v hrani, čeprav sem še vedno na strogi avtoimuni dieti in jo živim. Glavoboli so izginili, bolečine v sklepih in členkih občasno občutim , če se  izrazito pregrešim pri prehrani (skriti sladkor , alkohol), ali pa sem nenaspana in v obdobju velikega stresa.

Glutena ne jem, tudi ne brezglutenskih izdelkov, praktično ne jem žit. Sprva je bilo zame kot veliko ljubiteljico peke domačega kruha to zelo težko in sem trpela, a ko sem se naučila vseh trikov in pravilnih zamenjav je to danes moj način življenja.

 

Pojem veliko zelenjave, tako sveže ali kuhane, veliko zelišč in avtohtonih domačih primorskih superživil. Nisem več odvisna od prehranskih dopolnil. Končno tudi nima več problemov s prebavo, kot nekoč, ko me je vedno tiščalo v želodcu po vsakem obroku in sem bila napihnjena, ter pogosto tudi zaprta po več dni.

 

Hormonsko sem kot prerojena, ko sem začutila da sem hormonsko ok, sem si tudi odstranila Mireno in nimam težav kot poprej, tudi ginekološko sem BP, kar me zelo veseli.

Moram priznati, da sem kar vztrajala z Mireno, kljub temu, da sem delala vse spremembe po protokolih za naravno hormonsko ravnovesje, ker se nisem takoj čutila sposobno, da bi zdržala brez nje. Ko sem začutila da je res odveč in ko sem jo po petih letih morala odstraniti se nisem odločila za še eno. Hotela sem si vstaviti navaden bakren vložek a ni šlo, ostalih hormonskih kontracepcij pa nisem hotela, zaradi estrogenske dominance, ki sem jo imela.

 

Imam toliko energije kot še nikoli, NE ZEBE me več kot nekoč, lasje mi več ne izpadajo, lažje spim, kar prej nisem mogla. Počutim se zelo ženska in sem tudi nehala delati vse sama, ter se naučila, da lahko tudi drugi kaj naredijo namesto mene, kar je bila moja zelo velika napaka in sem izgorevala zaradi tega.

 

Tudi s stresom se enostavno spopadam ion ga znam zmanjšati, pridobiti na času, ki je tako dragocen, ter se končno tudi znam sprostiti in regenerirati, ter poskrbeti za druženje in moj hobi. Našla sem si tudi svoj ritem vadbe in vaj , ker se nikoli nisem smela pretirano naprezati zaradi šibkega imunskega sistema.

 

Občasno se pojavijo problemi, kadar imam pri delu veliko obremenitev, vendar se takoj resetiram in ukrepam in se pozna. Če bi danes lahko zavrtela čas nazaj, bi si že pred prvim porodom uravnotežila hormonsko stanje kot ga imam danes.

Zdravnica ginekologinja pri kateri se šolam je izjavila

»Lažje in hitreje je uravnotežiti svoje hormone, kot celo življenje živeti z bolečinami, boleznimi, slabim počutjem, depresijami in utrujenostjo, ki jih prinaša hormonsko neravnovesje.«